Na prejšnem Om albumu God is Good se je z zamenjavo bobnarja stil nekoliko spremenil. Same pesmi so postale krajše in posledično bolj dosegljive. Na album Advaitic Songs duo načeloma nadaljuje z podobno formulo z kančkom dodatne eksperimentalnosti.
Al je še vedno eden najboljših doom metal basistov. Njegovo igranje je tokrat še bolj atmosferično kot virtuozno. Bobni so bolj v ozadju, vendar kljub temu dodajo svoj pečat albumu. Čelo je večkrat nežno in ne posega pretirano v center, a tudi čelo doda svoj pečat. Edini "inštrument", ki pa je nekoliko šibkejši pa so Alovi vokali. Al je znan po atmosferičnih vokalih, tokrat pa se zdi, da je njegov glas izgubil moč.
Če ste slučajno poslušali Current 93: Aleph at Hallucinatory Mountain boste morda slišali podobno atmosfero. Pesmi imajo orientalski spritualni pridih z stoner doom metal osnovo.
Nisem velik oboževalec Om, a kljub temu me je album pozitivno presenetil. Priporočeno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar